OBČINA IG

Marica Zupan Tel: 01/28-02-318 Faks: 01/28-02-322 E-mail:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Odbor Proračun Razpisi Obvestila

ZLOŽENKA: "Po kolesarskih poteh občine"

Ob občinskem prazniku je Občina Ig izdala zloženko: "Po kolelarskih poteh občine". V njej boste našli šest različnoh možnosti kolesarjenja po občini. V zloženki so opisane poti tako po Barju kot po "hribih", njihova dolžina, višinska razlika, težavnost in zanimivosti na poti.
Zloženko lahko dobite na Občini Ig, v papirnici in galeriji Margala v Centru Ig in v TIC v Ljubljani.

GOZDNA UČNA POT DRAGA ( zgibanka pdf )

Ko boste tehtali kam odditi na naslednji izlet, pomislite na svojo okolico in se sprehodite do ribnikov v Dragi in nato po učni poti, ki pa ni namenjena le učenju ampak tudi rekreaciji v naravnem okolju, ki nam obnavlja duševne in telesne moči po napornem delu v službi, doma ali v šoli.  Učne poti so v Sloveniji eden najbolj pogostih načinov spoznavanja narave, saj se številka urejenih poti že približuje sto. Ena izmed njih je gozdna učna pot v dolini Drage, katero smo tudi »uradno«odprli v petek 12. maja 2006 Dolina Drage leži na skrajnem južnem obrobju Ljubljanskega barja, dolga je približno dva kilometra, zasnova doline je tektonska, nastala je z erozijo in po njej teče potok Draščica, ki priteče s Krimsko Mokrškega hribovja in se izliva severno od doline v Iščico, le ta pa v Ljubljanico. Vse do leta 1963, ko je bil zgrajen vodovod, je bil potok velikega pomena za prebivalstvo, saj jih je oskrboval s pitno vodo. Še nedolgo tega je bil na potoku mlin in majhna hidroelektrarna.

V izteku doline je nekoč delovala opekarna, na njenem mestu pa danes stoji Center za usposabljanje delo in varstvo otrok Dolfke Boštjančič. V naši dolini so proučevali rastlinske vrste že v 30 letih 20. stoletja. Največje pozornosti v dolini Dragi so deležne ptice, saj nudi dom preko 150 različnim vrstam. Za mnoge ptice so, po izsuševanju Ljubljanskega barja ti ribniki še zadnji ostanek življenjskega prostora, ki jim omogoča preživetje. Prav ornitologi so bili tisti, ki so se zavzemali za zavarovanje ribnikov v dolini Drage in tako so bili leta 1986 razglašeni za naravni spomenik. Ribniki in neposredna okolica nudijo pticam prostor za gnezdenje, prehranjevanje, selitveno postajo ali prezimovališče. Tu je tudi eno redkih nahajališč avtohtone želve - močvirske sklednice, ki je od leta 1993 pri nas zavarovana vrsta. Eden od posebnosti Drage je bil čopasti ponirek, ki je občasno gnezdil ravno tu na Velikem ribniku. Čopasti ponirek je dobil mesto v grbu in zastavi naše občine. In kako je nastajala naša gozdna učna pot?  Naša prva naloga je bila trasiranje gozdne učne poti. Pot smo pripravili in pregledali vse drevesne vrste, s pomočjo gozdarjev iz Zavoda za gozdove, ki so opravili pionirsko delo že pri mnogih učnih poteh, biologov iz Zavoda RS za varstvo narave, učiteljice biologije iz OŠ Ig ter g. Gradišarja iz lovske družine Ig. Po večkratnih ogledih smo označili 27 točk, ki so sedaj označene s tablami, na izhodišču pa je velika informacijska tabla s predstavitvijo celotne doline. Zaščitni znak naše gozdne učne poti je BELI LOKVANJ, katerega je uporabljala že OŠ Ig pri prvi postavitvi gozdne učne poti pred leti. Vzporedno z deli se je pripravljala tudi zgibanka o učni poti, v kateri najdete vse opisane zanimivosti, ki si jih na poti lahko ogledate. Gradivo za zgibanko sta prispevala med ostalimi tudi Zavod za varstvo narave in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V zgibanki boste našli risbe, ki jih je narisala domačinka Erna Pucihar.  In komu je namenjena učna pot? Vsem ljubiteljem narave in njenih zanimivosti, predvsem pa učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol, ne samo ožjega območja občine Ig in sosednjih občin temveč tudi širše iz cele Slovenije. Nenazadnje so občina Ig in sosednje občine povezane oz. pobratene z večimi kraji v tujini in tudi zanje je taka učna pot lahko nekaj posebnega in vredna ogleda.  S tem ko smo uradno odprli gozdno učno pot, naše delo še ni končano, pripravljamo že nove načrte, vendar vam vsega še ne smemo izdati. Naj samo še citiram stavek iz zloženke preden se odpravite na pot : GOZD OPAZUJTE IN DOŽIVLJAJTE Z VSEMI ČUTILI, NAJ NA POTI OSTANEJO LE VAŠE STOPINJE, DOMOV PA ODNESITE LEP SPOMIN. Zloženko o učni poti lahko dobite na Občini Ig brezplačno, ali pa nas pokličite in vam jo pošljemo po pošti. Marica Zupan- Občinska uprava

KRAJINSKI PARK Ljubljansko Barje

Sporazum o ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje je bil prvič podpisan že leta 1998 vendar do razglasitve ni prišlo. Vzrokov je več,ampak ne glede na to je sedaj glavno vlogo pri razglasitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor. V petek 9. junija 2006 je na Občini Ig minister za okolje in prostor Janez  Podobnik z županjo Ljubljane, ter župani občin Ig, Borovnica, Škofljica in Vrhnika podpisal sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje. Župan občine Brezovica pa je na sporazum odtisnil le žig, podpisal pa ga bo naslednji teden, po pogovorih na ministrstvu.Župan občine g. Janez Cimperman kot tudi vsi ostali, je bil nekoliko skeptičen do razglasitve, kajti prinesel bo tudi določene omejitve.Zavzemal se je zato, da bi imeli tisti, ki vzdržujejo krajino tudi kakšno besedo v projektu. Tu je imel v mislih naše kmetovalce.

Skrbijo ga predvsem slabe izkušnje, ki jih ima občina že pri sodelovanju z ostalimi občinami pri projektu vodarne Brest kjer so bila obljubljena sredstva, dobila pa občina ni nič.Poudaril je, da bo vzporedno z vzpostavitvijo parka treba misliti tudi na cestno infrastrukturo in kanalizacijo.Tudi ostali župani so imeli določene pomisleke tudi zaradi imena, da park pravzaprav ne bi smel nositi imena ljubljanski, kajti sega dosti več kot je okolica Ljubljane. Županja Danica Simšič na načrte ni imela pripomb.Kljub skeptičnosti županov pa ima krajinski park tudi dobre strani – med drugim bodo kmetijske subvencije na tem področju 15 odstotkov višje, s parkom bo lažje kandidirati za evropska sredstva in podobno, je potrdila Alma Vičar, podsekretarka sektorja za naravo na direktoratu za okolje na ministrstvu za okolje in prostor.Nov sporazum določa rok za ustanovitev parka, in sicer leto 2008. Po besedah g. ministra bo park omogočil razvoj, ki bo krepil standard njegovih prebivalcev. Upajmo da bo res tako in vsi skupaj želimo srečno pot novemu sporazumu.

O Ljubljanskem barju pa si oglejte tudi novo spletno stran www.ljubljanskobarje.si,