OBČINA IG

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog ravnateljice OŠ Ig Stanke Rebolj priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme  DARINKA MAZI BATAGELJ za več kot 30-letno uspešno delo na Osnovni šoli Ig

20. marca 2010 bo minilo že 32 let, odkar je v učiteljske vrste Osnovne šole Ig vstopila tedaj mlada in ambiciozna, danes pa modra, izkušena in uspešna razredna učiteljica z nazivom svetovalka - Darinka Mazi Batagelj.

Prvih nekaj let je poučevala v kombiniranem oddelku na podružnični šoli Iška vas, naslednja leta pa tretje, četrto in petošolce Osnovne šole Ig. Njene učenke in učenci ob njenem zavzetem vzgojno-izobraževalnem delu vseskozi dosegajo izredno visoke učne in vzgojne rezultate.

Njen izjemno pozitiven odnos do človeka, zavest, kako pomembni so materni jezik, rojstni kraj z narečjem, običaji in navadami ter domovina, čutimo pri njenem delo tudi zunaj obveznega pouka, saj redno pripravlja številne projekte, aktivnosti in nastope v šoli, kraju in prek občinskih meja. Neprecenljive vrednosti pa je prenašanje njene velike ljubezni do narave na mlajše rodove. Bila je ena izmed aktivnih članic projektne skupine, ki je pred več kot desetletjem v okviru raziskovalnega tabora, ki ga je organizirala Osnovna šola Ig, postavila temelje učni gozdni poti. Tudi z njenim sodelovanjem jo je občina pred petimi leti obnovila in na ta način približala mnogim obiskovalcem. Vodila je in vodi številne šole v naravi, naravoslovne tabore ter interesne dejavnosti (naravoslovni, planinski krožek). Ureja del šolskega vrta, pripravlja enkratne cvetlične in sadne aranžmaje.

Njene učenke in učenci ter vsi njeni sodelavci in sodelavke so zagotovo bogatejši tudi zaradi njenega iskrivega značaja, vedrine, optimizma in pronicljivega humorja, ki ga prenaša nanje in jim tako popestri dan.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog župana Janeza Cimpermana priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme IVAN DEMŠAR za aktivno delo v Gasilski zvezi Ig

Čeprav Ivan Demšar ni rojen v občini Ig, temveč se je vanjo priženil, ga po vsem, kar je že do zdaj storil zanjo, lahko mirne duše štejemo med prave Ižance.

V prvi vrsti ga poznamo kot člana tiste organizacije, ki je med najštevilčnejšimi v državi – organizacije gasilcev. To svoje plemenito delo je kot vaščan Matene začel v istoimenskem prostovoljnem gasilskem društvu, kjer je takoj pokazal, iz kakšnega testa je. Zaradi njegovega prizadevnega in vestnega dela so ga na eni izmed sej predlagali za predsednika Gasilske zveze Ig in ga na to funkcijo tudi izvolili. Velja namreč za človeka, ki natančno ve, kako pomembna sta napredek in razvoj, zato že tretji mandat prostovoljno in izjemno uspešno vodi gasilstvo v občini Ig.

Nobena skrivnost ni, da se je med njegovim vodenjem gasilstvo v vseh desetih gasilskih društvih v občini povzpelo na višjo raven tako po strokovni plati kot po opremljenosti, primerjaje z razvojem okoliških gasilskih zvez pa je ižanska dosegla skokovit napredek. Razlog tiči tudi v dejstvu, da Ivan Demšar uspešno sodeluje ne le z gasilskimi društvi, temveč tudi z Občino Ig, ki gasilstvo vsako leto podpira s finančnimi sredstvi. O tem, komu in koliko denarja bodo namenili, nikoli ni odločal sam, temveč vedno v soglasju z vsemi vodilnimi v društvih. Zaradi takšnega načina razporejanja financ in razumevanja med gasilci so se vsa društva opremila z modernimi gasilskimi vozili in potrebno opremo, člani in članice društev pa redno izobraževali na strokovnih seminarjih.

Toda Ivan Demšar se ni ustavil le pri gasilcih. Dva mandata je bil tudi član občinskega sveta; sodeloval je pri gradnji pomembnih objektov v občini, kot so predvsem športna dvorana in nekateri drugi infrastrukturni objekti.  

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog župana Janeza Cimpermana priznanje Občine Ig za leto 010 prejme  ŽENSKI PEVSKI ZBOR ŽENE IN DEKLETA DVEH VASI za 10-letnico delovanja 

Jeseni leta 1999 se je zbralo nekaj pevskih zanesenjakov, ki so ob podpori voditeljice Nataše Pangerc ob odhodu župnika Blaža Cudermana v cerkvi sv. Marjete na Golem odpeli poslovilno mašo. Tedaj se je rodila ideja o ustanovitvi ženskega pevskega zbora z imenom Žene in dekleta dveh vasi s ciljem ohranjati in razvijati pevsko kulturno dediščino vasi Golo in Škrilje.

Pevski zbor deluje pod okriljem Kulturnega društva Mokrc, dekleta in žene pa so prvič skupaj zapele 26. februarja 2000 na zboru članov turističnega društva Kurešček. Uspešen nastop jih je navdal z željo po nadaljnjem delu. Na prvi občinski reviji pevskih zborov v Iški vasi so svoj nastop sicer začele z dvema poškodovanima pevkama in veliko tremo, takšno, da je bilo treba prvo pesem začeti trikrat. A pevke niso vrgle puško v koruzo, temveč so vztrajale in se odločile za sodelovanje, najprej z absolventko fakultete za glasbo Polono Černe, korak naprej pa so naredile s strokovno voditeljico, muzikologinjo Klementino Mikec Korpič. V delo zbora je vnesla nov elan; pod njenim vodstvom se pevke pripravljajo na prvi samostojni koncert ob 10-letnici obstoja, ki bo 23.junija.

Zbor, ki ga sestavlja 12 pevk, od deklet do mladostnih upokojenk, redno sodeluje na občinskih revijah, različnih prireditvah v občini in zunaj občinskih meja. Repertoar je spleten iz raznovrstnih slovenskih in tujih skladb, med katerimi prevladuje slovenska ljudska pesem. Pevke družijo nepozabne dogodivščine na eni in težki trenutki na drugi strani, a deset let trdega dela jih je združilo v neločljive prijateljice, ki želijo svojo družbo razširiti in uspešno nadaljevati začeto delo.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog neodvisne liste Nadaljujmo skupaj in TD Krim priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme ANTON SUSMAN za pomembne prispevke k razvoju kraja

 Anton Susman je že več desetletij dejaven v vaseh, ki se stiskajo pod Krimom. Njegovo zavzemanje za hitrejši razvoj je pustilo sledi predvsem v nekdanji krajevni skupnost Tomišelj, kjer je bil najprej predsednik, nato pa svetnik. V času predsednikovanja je bil pobudnik in predsednik gradbenega odbora za gradnjo mrliške vežice in ureditev pokopališča v Tomišlju, prav tako pa je sodeloval pri gradnji telefonskega in vodovodnega omrežja ter urejanju in asfaltiranju cest.

Več mandatov je predsedoval gasilskemu društvu Vrbljene - Strahomer. Poskrbel je, da se je dogradila garaža, da so se obnovili stolp, ostrešje na domu in dvorana. Poleg tega je bil izredno aktiven na vseh gasilskih vajah in na najrazličnejših prireditvah, ki so jih gasilci organizirali v svojem kraju ali v okolici. Tudi po tem, ko je predal posle predsednikovanja, je ostal aktiven v veteranski desetini.

Bil je idejni in izvedbeni vodja za postavitev toplerja in drugih spremljajočih objektov na hipodromu v Vrbljenu. Zasnoval in postavil je tudi brunarico v Strahomerju. Tako topler kot brunarica danes služita namenu, za katerega sta bila postavljena – ogledom ter družbenim dejavnostim.

Ne smemo pozabiti, da je Anton Susman aktiven tudi v Turističnemu društvu Krim. Člani tega društva sodelujejo pri pripravi različnih prireditev, in različna so tudi dela, za katera je treba poprijeti. Ne ustrašijo se niti fizičnih del niti tistih, ki jim je skupni imenovalec zabava. Anton Susman je vedno prisoten in prav zato ga lahko postavimo za vzor vsem krajanom podkrimskih vasi. Glede na to pa, da ima v sebi še veliko idej in ustvarjalnega duha, se lahko zgolj povprašamo, kaj in kakšen bo njegov naslednji podvig.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 in na predlog občinskega odbora SLS priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme JANEZ ŽEROVNIK za aktivno in zavzeto delo kaplana v župniji Ig

Janez Žerovnik, rojen v Vogljah, je že deset let kaplan v župniji Ig. Ves čas svojega delovanja se posebej posveča vzgoji mladih, ki ga zaradi njegovega umirjenega in prijaznega odnosa do njih z veseljem sprejemajo in zelo cenijo. Poleg rednega poučevanja verouka je njegov pomemben prispevek pri verski vzgoji mladih vsakoletni enotedenski in tudi enodnevni oratorij pred praznikom sv. Janeza Boska, velikega vzgojitelja mladih, njihovega zavetnika in odličnega pedagoga. V to delo pritegne veliko število mladih animatorjev. 

Vsako leto organizira enotedenske počitnice na morju, na športnem področju pa mlade vključuje v različne športe salezijanske mladine, kjer župnijska nogometna ekipa tekmuje z ekipami drugih župnij. V ta namen ima z mladimi nogometaši vsak torek redni trening v ižanski športni dvorani. S trikraljevsko koledniško akcijo, ko se zbirajo prispevki za otroke v misijonskih deželah, v mladih vzgaja čut in ljubezen do revnih in vseh, ki so potrebni pomoči. Z veliko zavzetostjo skrbi za ohranjanje adventne tradicije Marijo nosijo, ki med seboj povezuje ljudi določene vasi.

Janez Žerovnik ima poseben čut tudi za bolnike v župniji. Veliko bolnih in priklenjenih na bolniško posteljo, ki to želijo, vsak mesec obišče na domu in jim nameni dobro besedo in želje po okrevanju. In ne nazadnje je tudi urednik župnijskega glasila z naslovom Naša župnija.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog izvršnega odbora TD Krim priznanje Občine Ig za leto 010 prejme PODMLADEK TD KRIM za aktivno delo na področju družbenih dejavnosti v občini

Mladi iz vasi pod Krimom so v okolju, v katerem živijo, že tradicionalno aktivni na vseh področjih družbenega življenja. Nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in se poleg svojih šolskih, študijskih in zasebnih obveznosti aktivno vključujejo v delo različnih društev ali pa se individualno udeležujejo najrazličnejših tečajev.

Približno 30 jih je pod imenom Zgaga zelo delovnih pri Turističnem društvu Krim. Njihovo prisotnost je čutiti pri vsaki društveni aktivnosti, posebej pa so znani po tem, da prireditve popestrijo s svojimi skeči.

Resda so podmladek turističnega društva, a čutiti jih je tudi drugod: nekateri izmed njih sodelujejo v društvu harmonikarjev in s svojimi skladbami popestrijo prireditve, drugi plešejo pri novoustanovljeni folklorni skupini kulturnega društva Izviri, tretji svoje igralske sposobnosti preizkušajo v dramski skupini kulturno-umetniškega društva Iška vas, del jih je prevzel vodenje in skrb za razvoj domačega gasilskega društva. Lani so, na primer, pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila ter pri ureditvi gasilskih prostorov.

Že po tradiciji imajo v svojih rokah miklavževanje, ki ga organizirajo predvsem na veliko veselje otrok pa tudi starejših občanov, njihova je skrb za kresovanje in silvestrovanje. Ko je treba zavihati rokave, ne izbirajo del: zraven so, ko je treba pripraviti prireditveni prostor, ko je treba pomagati pri strežbi ali peki. Brez njihove prisotnosti in zavzetosti ne mine nobena akcija, pa najsi se imenuje čistilna, delovna, turistična, kulturna ali pa zabavna prireditev, pustni karneval ali gasilsko tekmovanje.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne 10. 3. 2010 na predlog občinskega odbora SDS priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme SLAVKO PAVLIČ za pomemben prispevek na področju gospodarstva v občini

Kdor se Slavka Pavliča spominja iz otroštva, ve, da je bil nemiren, raziskovalen, radoveden otrok. Zato ni čudno, da ga je pot odnesla v svet, kjer se je izobraževal in srkal najrazličnejša znanja. Ob vrnitvi je prevzel kmetijo in jo moderniziral, hkrati pa se, obogaten s tujimi izkušnjami, zaposlil v tedanjem Slovenijalesu. Bil je zastopnik svetovno znanih podjetij, med njimi švicarskega podjetja Diversey Lever, s katerim je v Sloveniji opravljal pionirsko delo na področju higiene, dezinfekcije, vzdrževanja in čiščenja objektov.

Ko je Slovenijales »zatonil«, je na svoji domačiji ustanovil družinsko podjetje Pan Goslar d.o.o. in začel zaposlovati svežo delovno silo. Zdaj je v podjetju redno zaposlenih petnajst delavcev in nekaj zunanjih sodelavcev, ki s profesionalnimi čistilnimi pripomočki opremljajo vojaške bolnišnice, letališča, inštitute itd., kot prvi pa so z znanjem in izkušnjami uspešno opremili tudi profesionalne čistilne servise.

Z odličnim znanjem v tem poslu Slavko Pavlič kot direktor ene izmed vodilnih družb s področja ponudbe čistil, čistilnih sredstev in strojev v Sloveniji kljubuje manj ugodnim gospodarskim kazalcem in vsako leto povečuje obseg dela. Poleg tega pa je bil vsa leta po vrnitvi iz tujine močno vpet v delo tedanje krajevne skupnosti Tomišelj. Bil je svetnik v prvem sklicu občinskega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo, njegova pa je bila tudi pobuda za ustanovitev konjerejskega društva Krim, katerega predsednik je bil med pripravami, gradnjo in otvoritvijo hipodroma v Vrbljenu. V prostem času se ukvarja z vzrejo vrhunskih dresurnih slovenskih toplokrvnih konj, ki dosegajo odlične rezultate doma in v tujini. V zbirki medalj ima več kot petdeset pokalov s slovenskih in evropskih tekmovanj.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne 10. 3. 2010 in na predlog občinskega odbora SDS priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme ANTON ŠUŠTERŠIČ za pomemben prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine kraja

 V zgodovinskih dokumentih je moč najti podatek, da je bilo v sredini 19. stoletja na potoku Iška devet žag in pet mlinov. Zob časa je opravil svoje, tako da je danes žaga v Iški 14, t.i. Benkotova žaga, edina ohranjena in obnovljena v tolikšni meri, da je na ogled obiskovalcem ižanske občine, še posebej tistim, ki jih pot zanese v sotesko Iški vintgar.

Žaga je aktivno delovala do sredine osemdesetih let. Njen lastnik Tone Šušteršič je potreboval kar precej let, da je zbral dokumente, ki se nanašajo na to žago, ter nato še vse uporabne dele; šele nato se je lahko lotil obnove. V primeru Benkotove žage gre za tipično žaga venecianko, tako imenovano »samico«, kakršne so uporabljali tudi drugod v Sloveniji. Žaga je v pisnih virih omenjena že leta 1640, od leta 1816 pa zanjo obstaja dokumentacija. Njena posebnost je v tem, da je edina ohranjena na mlinščici potoka Iška, za katerega je znano, da ima le majhen padec. Rešitev je lastnik našel z vgradnjo lopatastega vretena, ki sicer izkorišča nizek padec, pa vendarle širok in izdaten izliv vode. Prav ta nenavadni pogon za izkoriščanje nizkih padcev vode daje zaradi njene redkosti žagi še posebno vrednost. Ostali mehanizem in naprave so v bistvu klasični elementi žage venecianke, ki so razmeroma dobro ohranjeni in primerno konservirani oziroma obnovljeni.

Anton Šušteršič je za obnovo žage potreboval pet let. Zdaj deluje, vendar predvsem za lastne potrebe oziroma za prikaz obiskovalcem, kako je žaganje potekalo nekoč. Ker gre za izjemen kulturni spomenik, kakršnih na naših tleh ni več prav veliko, je občinski svet Občine Ig januarja 2008 t.i. Benkotovo žago skupaj z jezom razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne 10. 3. 2010 na predlog občinskega odbora SDS priznanje Občine Ig za leto 2010 prejme KMETIJA MODIC IZ MATENE za pomemben prispevek pri ohranjanju kmetijstva v občini

Tudi v občini Ig, tako kot drugod po Sloveniji, vse več ljudi išče zaposlitev v mestih. Kmetije ostajajo opuščene ali pa živečim na njih kmetijstvo predstavlja zgolj dopolnilno dejavnost. Zato je še posebej pomembno, da so v naši sredini ljudje, ki so si kmetijstvo izbrali za način življenja in na ta način pripomogli k njegovemu ohranjanju in razvoju.

Kmetija Modic iz Matene, katere začetki segajo v 18. stoletje, je zato lahko v ponos ne le občini Ig, temveč vsej Sloveniji. Ciril Modic se spominja, da so tedaj, ko je bil še otrok, doma pridelali veliko mleka. Prodajali so ga v Ljubljani; pa ne le mleko, temveč tudi jajca, živino in druge pridelke. Komaj 15-letnemu mu je umrl oče, tako da sta na kmetiji ostala sama z mamo. Po poroki je postal gospodar; niti en dan ni bil v službi, prav tako ne žena, pač pa sta vsa leta obdelovala zemljo in delala na kmetiji. Pridelke sta prodajala na ljubljanski  tržnici. Danes je Ciril ob vseh pretresih in reformah, ki jim je bil priča, začuden, da sploh še kakšen kmet vztraja na zemlji.

Ljubezen do zemlje je Ciril vsadil v srce tudi svojemu sinu Tomažu, ki ga večina ižanskih kmetov pozna kot veterinarja. S svojim znanjem in izkušnjami jim pogosto priskoči na pomoč. V zadnjih desetih letih, odkar je vajeti kmetije prevzel v svoje roke, na kmetiji letno pridelajo 200.000 litrov mleka, ki gre povečini v predelavo. V hlevu imajo okrog 60 glav živine, poleg pridelave mleka pa so poznani tudi po vzreji bikovskih mater. Za svoje delo so leta 2006 na sejmu v Gornji Radgoni prejeli zlato medaljo za telico, kmetijsko ministrstvo pa jim je podelilo priznanje za rejo plemenskega goveda v Sloveniji. 

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog Braca Vukosavljevića priznanje Občine Ig za leto 2010  rejme  TONE ŠTEBLAJ za aktivno delo na področju družbenih dejavnosti v občini 

Toneta Šteblaja lahko postavimo za zgled, kaj je mogoče narediti za razvoj kraja, če te spremljata dobra volja in pripravljenost poprijeti za delo. Njegovo ime je namreč neločljivo povezano z nekdanjo krajevno skupnostjo Golo – Zapotok.

 Leta 1985 je bil predsednik skupščine te krajevne skupnosti, dva mandata je bil podpredsednik tedanje vaške skupnosti Zapotok. Vas je bila v času jugoslovanske ljudske armade strelni poligon, znana pa tudi po tem, da jo je »odlikovala« slaba infrastruktura. Zato so se vaščani odločili, da ustanovijo odbor za razvoj vasi, in Tone Šteblaj se je zavzeto vrgel na delo. Bil je predsednik odbora za gradnjo in asfaltiranje cest v Zapotoku in njegovi okolici, aktivno je sodeloval v odboru za gradnjo telefonskega, elektro in vodovodnega omrežja. Poleg časa in prostovoljnega dela je v razvoj in posodobitev kraja vključil tudi svoje gradbene stroje – in to brez povračila stroškov.

Ko se je ustanavljalo turistično društvo Kurešček, je bil med ustanovitelji, še danes pa je njegov aktivni član. Leta 1985 je, prvi v občini Ig, vrata kmetije odprl turistom, a je moral turistično kmetijo zaradi bolezni leta 2002 zapreti.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne, 10. 3. 2010 na predlog neodvisne liste Nadaljujmo skupaj zlato plaketo Občine g za leto 2010 prejme ALOJZ KOBAL za dolgoletno uspešno delo na področju družbenih dejavnosti v občini

Alojz Kobal, rojen na Igu pred več kot 70 leti, je že vrsto desetletij aktiven na področju družbenih dejavnosti v občini. Njegovo ime je neločljivo povezano s pobudami, za katere lahko rečemo, da so »meso postale«: bil je torej pobudnik in predsednik gradbenega odbora pri gradnjah mladinskega ter gasilskega doma na Igu. Njegovi sta tudi pobudi za adaptacijo podružnične cerkve v Brestu ter gradnjo kozolca-toplerja v Vrbljenu. En mandat je bil predsednik krajevne skupnosti Ig, vrsto let pa predsednik in gonilna sila gasilskega društva Brest.

Zadnja leta je njegovo ime neločljivo povezavo z Društvom upokojencev Ig. Predsednikuje mu že tretji mandat in v tem času so člani društva vse drugo kot tisti upokojenci, ki jesen življenja preživljajo neaktivno. Alojz Kobal skrbi, da so člani aktivni tako na športnem kot na kulturnem področju, da jih je čutiti pri vseh delovnih akcijah, ki so organizirane v občini, in da so prisotni tudi na vseh prireditvah. Še posebej pa se zavzema za tiste člane, ki so potrebni posebne pomoči. Že vrsto let si prizadeva, da bi v občini zrasel medgeneracijski center oziroma takšen dom za starejše občane, v katerem bi poskrbeli za dnevno varstvo tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Za zdaj ima takšen center svoje prostore v nekdanji knjižnici na Igu; upokojenci se srečujejo v teh prostorih, ki so za srečanja in sestanke na voljo tudi članom nekaterih drugih društev.

Ob naštetem je Alojz Kobal že tretji mandat svetnik v občinskem svetu občine Ig. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami, preudarnostjo in izdelanimi predlogi aktivno sodeluje pri nadaljnjem razvoju občine.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne 10. 3. 2010 na predlog UO DU Ig in občinskega svetnika Alojza Kobala zlato laketo Občine Ig za leto 2010 prejme ANTON ŽAGAR za dolgoletno aktivno delo na področju športnih in družbenih dejavnosti v občini

Anton Žagar s svojim nesebičnim delom dokazuje, kakšni bi morali biti občani ne le naše, ampak vseh občin. Med njegovimi aktivnostmi je vsekakor treba omeniti, da je bil pred 52 leti eden izmed ustanoviteljev športnega društva Mokerc, bil je tudi član upravnega odbora in uspešen rokometaš. Sledovi njegovega dela so vidni v športnem domu, ki se je na Igu začel graditi leta 1968. V začetku 80. let je prevzel funkcijo člana sveta krajevne skupnosti ter s svojim znanjem veliko prispeval k razvoju kraja. Je tudi veteran vojne za Slovenijo in član združenja Sever.  

Vrline Antona Žagarja so vztrajnost, natančnost in skromnost. Je drzen pri oblikovanju ciljev in nepopustljiv pri njihovem doseganju. Z vso energijo se preda delu in vse ovire, ki nastanejo na poti do želenega cilja, premaguje z občudovanja vredno vnemo. Je človek, ki potrjuje pravilo, da se je treba celo življenje učiti. Novosti se ne ustraši, temveč se z njimi sooča in pogumno spopada. In prav tu se kaže še ena njegova vrlina – nesebičnost. Znanja in bogatih izkušenj ne zadržuje zase, pač pa jih je vedno pripravljen deliti z drugimi.

V svojem tretjem življenjskem obdobju največ časa posveča sožitju med generacijami, kar mu uspeva tudi zaradi dejstva, da ima posluh tako za mlajše kot starejše, pri čemer si prizadeva povezati njihovo energijo s ciljem vsem izboljšati kakovost življenja. Zelo prizadeven je bil pri nastajanju medgeneracijskega centra na Igu in je od leta 2000 član društva upokojencev.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ig z dne 10. 3. 2010 na predlog občinskega odbora SLS zlato plaketo Občine Ig za leto 2010 prejme DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET NA PODEŽELJU IG za dolgoletno uspešno in aktivno delo v občini

Korenine Društva žena in deklet na podeželju Ig segajo v leto 1997, ko se je na kuharskem tečaju zbralo 12 ižanskih žena. Že jeseni istega leta je bil ustanovni občni zbor društva in po njem so članice organizirale in izpeljale številne delavnice, na katerih so izmenjevale znanje in izkušnje ter brusile svoje kuharsko znanje. Število članic se je neprestano povečevalo; zdaj jih je v društvo včlanjenih prek 100 in prihajajo iz 16 vasi.

V sodobnem času, ko za vrtenje okrog loncev in štedilnika vse bolj zmanjkuje časa, pa jih ne družijo zgolj peka, priprava najrazličnejših dobrot ter organiziranje kuharskih in drugih tečajev, temveč se tudi nenehno izobražujejo, pripravljajo razstave, se družijo ob nordijski hoji, klekljanju in drugih družabnih dogodkih. Ob srečanjih obujajo spomine na čas in življenje naših dedkov in babic, spregovorijo o času, ki izginja. S svojimi specialitetami se predstavljajo na občinskih prireditvah in so s svojo značilno nošo že postale prepoznavni znak občine. Posebej pomembno je tudi to, da zgledno skrbijo za podmladek.

V predstavitvi na društveni spletni strani, ki je bila lani v celoti prenovljena, o sebi pravijo: »Za nas ni pomembno, od kod prihaja dekle ali žena, je iz hribovske vasi ali morda iz nižine. Ni pomembno, ali je kmetovalka ali pa dela kot učiteljica v šoli. Lahko je srednješolka ali pa ima spoštljivih 70 let. Pomembno je, da živi in dela na našem podeželju ter da želi narediti nekaj dobrega zase in za druge.« 

V letu 2009 so članice izdale kuharski prvenec z naslovom »Ko zadiši po peki na Ižanskem« in vanj vključile več kot sto receptov. Ker so se s projektom uspešno prijavile na razpis Leader LAS, je knjiga – ki predstavlja rezultat usklajenega dela članic - izšla tudi s pomočjo evropskih sredstev in je dobra promocija tudi za občino. 

Po sklepu odbora za šport in kulturo z dne, 9. 3. 2010 na predlog ravnateljice OŠ Ig Stanke Rebolj naziv Športna ekipa leta Občine Ig za leto 2009 prejme Šahovska ekipa dečkov do 15 in deklic do 12 let Osnovne šole Ig za dosežke v letu 2009

Osnovna šola Ig že od šolskega leta 1998/1999, ko so po nekaj desetletjih premora ponovno oživeli šahovski krožek, velja za šolo, kjer so doma tudi mojstri igre za črno-belo ploščo. Kako dobri poznavalci te igre so, so v lanskem letu pokazali učenci Tim Janželj, Domen Hiti, Jaka Čop in Žiga Ciber ter učenke Lara Janželj, Urška Jakič in Živa Pirnat. Na ekipnem šolskem šahovskem tekmovanju so namreč postali državni prvaki. Dečki so nastopali v kategoriji do 15, deklice pa v kategoriji do 12 let.

To pa niso bili edini vrhunski rezultati, s katerimi se lahko pohvalijo učenci osnovne šole Ig. 

Zelo visoko so posegli  tudi v kategoriji posameznikov: Domen Hiti je premagal vse sotekmovalce in postal državni prvak, Tim Janželj pa je zasedel tretje mesto v državi. Pa tudi to še ni vse, saj so vsi omenjeni učenci in učenke z izjemnim igranjem šaha pripomogli, da je šahovski krožek osnovne šole Ig v letu 2009 med 137 sodelujočimi šolami prejel pokal za najboljši šahovski krožek v Sloveniji. V treh terminih ga je obiskovalo 30 šahist in šahistov. Nad delom v krožku je kot mentor bdel zunanji sodelavec Adrijan Rožič, ki sta se mu pridružila še Vesna Rožič in Nejc Župec, koordinatorka vseh šolskih aktivnosti na šoli in zunaj nje (krožki, turnirji, tekmovanja) pa je profesorica Andreja Župec.

Seveda pa tako izjemnih uspehov mladih šahistov, ki so tudi prizadevni učenci in prenašalci svojega šahovskega znanja na mlajše prijatelje, ne bi bilo brez podpore staršev in dobrega sodelovanja s Šahovskim klubom Ig.

Po sklepu Odbora za šport in kulturo z dne, 9. 3. 2010 in na predlog SVS Golo-Selnik naziv Športnik leta Občine Ig za leto 2009 prejme KRISTIAN GRÜNFELD za vrhunske rezultate v letu 2009

Kristian Grünfeld, devetošolec Osnovne šole Ig, je zaljubljen v tek. Splet srečnih okoliščin ga je pripeljal na atletske steze in po petih letih treniranja v Atletskem klubu Špela iz Grosuplja se lahko pohvali, da je najboljši tekač v pionirski kategoriji. Njegova specialnost so teki na srednje proge (1000, 1500 in 3000 metrov), zelo rad se udeležuje krosov, preizkuša pa se tudi v nekaterih drugih atletskih disciplinah (skok v daljino, suvanje krogle, sprint).

V Kristianovi sobi stoji velika vitrina, v kateri ima shranjene vse medalje, pokale, plakete in priznanja, ki si jih je pritekel v zadnjih petih letih. Težko bi bilo našteti vse, zato izpostavimo le nekatere: lani je zmagal na vseh šolskih tekmovanjih (državno prvenstvo v šolski atletiki v teku na 600 metrov, državno prvenstvo v uličnem krosu za osnovnošolce, državno prvenstvo v šolskem krosu, Ljubljanski maraton za osnovnošolce), kjer je zastopal osnovno šolo Ig. Na državnih prvenstvih in atletskih pokalih, kjer je tekmoval za Atletski klub Špela, si je pritekel zlati medalji v tekih na 1000 in 3000 metrov; v teh tekih je v svoji kategoriji postavil tri nove državne rekorde. Prejel je zlato priznanje osnovne šole Ig, priznanje zveze športnih organizacij, plaketo Atletskega kluba Špela, pokal Atletske zveze Slovenije in priznanje zveze športnih organizacij Grosuplje.

V letošnjem letu ga čaka kros v Beogradu, dvoransko državno prvenstvo, želi pa si tudi izpolniti normo za evropsko prvenstvo v krosu, ki bo prihodnje leto v Velenju. Sledijo mu še mladinske olimpijske igre za mlade.

To, da je ponavadi med najmlajšimi udeleženci, mu je pomagalo utrditi samozavest, se znebiti treme in si pridobiti veliko izkušenj. Seveda pa k dobrim rezultatom največ pripomorejo redni treningi in dober trener. S trenerko Špelo se najmanj štirikrat tedensko srečujeta na stadionu v Grosupljem ali na osnovni šoli Škofljica, kjer izpopolnjujeta tehniko, kondicijo in hitrost. Zato gre velika zasluga za Kristianove uspehe tudi njej.